Kratkoročni spomin

Kar ultra kratkoročni spomin obravnava kot pomembno, torej pomnjenja vredno, preide v kratkoročni spomin. Tega je že manj. Kratkoročni spomin je tudi delovni spomin oz. aktivni spomin. Uporablja se za posebne naloge in ima tudi posebej specializirane nevrone, ki so pristojni za seštevanje. Kratkoročni spomin je omejen, nekje na 10-20 sekund. Je pa izrednega pomena, saj je pristojen za aktivnosti in za razmišljanje. Tudi za branje tega stavka.

Naš kratkoročni spomin lahko sprejema nekje do sedem informacij. To je opazil tudi ameriški psiholog George Armitage Miller v svoji leta 1956 objavljeni študiji "The Magical Seven, Plus or Minus Two". V tej je napisal, da naš kratkoročni spomin lahko hrani do 7 informacij, t. i. delčkov ali chunk-ov. Če opazuješ razsute kovance na mizi, si lahko denimo zapomniš samo položaje sedmih. Miller je domneval, da lahko naš kratkoročni spomin razširimo, če si informacije zapomnimo v skupinah po sedem. Zgleda, da naši možgani samodejno delijo informacije v sedem blokov.

Ko smo se kot otroci učili abecedo, smo se jo v ritmih. To je zvenelo nekako takole (primer je naveden za nemško abecedo):

http://www.saltandpepper-berlin.de/

Torej v sedmih blokih. Vseeno je, ali izvedemo ta test s števili, kovanci, besedami, barvami, ... Vedno jih je 7 plus minus dva. Tudi inteligenčni testi pogosto vsebujejo teste pomnjenja za kratkoročni spomin. Pomnjenje 9 ali 10 informacij ponavadi pomeni, da ima testiranec IQ nad 150.

Vsaka nova informacija nadomesti obstoječo. To je tudi razlog, zakaj si neko informacijo težko povrnemo, če nas kdo zmoti. Kratkoročni spomin zelo trpi pod zunanjimi motnjami. Če se informacija dovoljkrat ponovi ali se nanjo navežejo posebna čustva, preide v dolgoročni spomin.