Spomin

Spomin je sposobnost živčnega sistema za hranjenje, urejanje in večkratni priklic prejetih informacij. Glede na informacije, ki si jih zapomnimo, ga imenujemo tudi številčni ali osebnostni spomin. Glede na dolžino hranjenja informacij ločimo ultra kratkoročni spomin, kratkoročni spomin in dolgoročni spomin.

Nekoč so si spomin predstavljali kot predal v možganih. Vse, kar se naučimo, se v tem predalu shrani in po potrebi znova uporabi. Ampak enega takega spomina ni, saj je sestavljen iz različnih sistemov.

Kratkoročni spomin je kot vhodna vrata za vse naše spomine. V njem se hranijo informacije od nekaj sekund do nekaj minut. Vse, česar se želimo spominjati dolgoročno, mora prestopiti prag v naših možganih: hipokampus. Tu se informacije filtrirajo, ocenijo in primerjajo z že obstoječimi spomini. Če so nove informacije dovolj pomembne, preidejo v dolgoročni spomin v skorjo velikih možganov.

Dolgoročni spomin hrani različne vrste spominov v različnih sistemih, spomine na minule dogodke v t. i. proceduralnem spominu. Ta del dolgoročnega spomina hrani predvsem aktivne dogodke, kot so hoja, tek ali kolesarjenje. Ko se take procese enkrat naučimo, jih več ne pozabimo. Proceduralni spomin deluje povsem samodejno, nezavedno. Ti procesi se hranijo predvsem v malih možganih.

Naslednja vrsta spomina je t. i. perceptualni sistem. Tu se hrani vse, kar smo prepoznali kot pravilo ali vzorec. Npr. maček se razlikuje od psa, zimska krajina pa od poletne itd. Taki temeljni vzorci so shranjeni v skorji velikih možganov. Drugi del spomina pa polnimo s t. i. dejstvi, znanjem, govorimo o vedenju. Npr. da je Peking glavno mesto Kitajske ali da je Albert Einstein utemeljil relativnostno teorijo. To zavedno naučeno znanje se obdela zlasti v levi polovici možganov, kjer so tudi centri za jezike.

Imamo pa tudi t. i. avtobiografski spomin. Ta hrani naše osebne dogodke in spomine. Npr. spomin na prvi šolski dan, prvi poljub ali tudi manj prijetne kot so nesreče. Spomine na situacije, ki so za nas čustveno pomembne, tudi hrani ta vrsta spomina. Ta sistem je posebej kompleksen, saj pri njem sodeluje več možganskih področjih sočasno. Naš spomin je torej sestavljen iz različnih sistemov. Nimamo samo enega spomina, temveč precej.