Ultra kratkoročni spomin

Informacija pride najprej v ultra kratkoročni spomin, neke vrste predpomnilnik, v katerem se shranijo vse informacijo, ki jih zaznamo z našimi čuti. Informacije se v tem spominu hranijo od 0-2 sekund. To je razvidno iz različnih raziskav in testiranj.

Nemški matematik, fizik in zdravnik Johann Andreas von Segner se je že leta 1740 ukvarjal z ultra kratkoročnim spominom. Pri prvih raziskavah je leta 1740 izvedel eksperiment, pri katerem je v temnem prostoru pustil žareči premog, da se je vrtel na kolesu. Kolo se je vrtelo čedalje hitreje, testiranci pa so morali reči, kadar več niso videli posamezni kos premoga, pač pa so zaznali zaokroženo svetlečo celoto. Na podlagi tega prehodnega momenta je Segner določil čas pomnjenja ultra kratkoročnega spomina. Ta je bil med 0,1 in 0,5 sekunde. Možgani zaznajo krog šele tedaj, če se dovolj dolgo spomnijo, kjer je ta točka bila.

Ein weiteres Experiment machte der US-Amerikaner George Sperling 1960. Er zeigte Versuchspersonen mehrere Reihen von Buchstaben in variierenden Zeitintervallen. Dann entfernte er eine Reihe von Buchstaben, und die Testpersonen sollten die fehlende Reihe wiedergeben. Dabei fand er heraus, dass die Erinnerungen sehr schnell verblassen. Mit dieser Methode konnte gezeigt werden, dass das Ultrakurzzeitgedächtnis Informationen über zwischen 15 Millisekunden bis ca. 2 Sekunden speichern kann.